15-minutni brezglutenski kruh(ki)

15min_bread_whateveryourpantry_2

Kadar pogovor ali misel nanese na kruh, neizbežno mislim na ženske mojega življenja. Tako zaradi povsem konkretnih spominov na nekatere pomembne ženske, ki so zaznamovale moje življenje, in lepoto, ki je navdajala njihov proces priprave jedi, kot tudi zaradi same simbolike. Ženska, ki s svojo bogato ženskostjo (na)hrani in nežno mesi notranjost druge ženske ter nanjo pogosto nevede vpliva za vse življenje. Vse te ženske se mi danes v spominu pojavljajo kot pomembne figure mojega odraščanja oz. življenja.

Ena izmed njih je bila tudi ena izmed mojih babic. Babica, s katero smo delili dvorišče, nikakor ni bila tipična babica, ki bi se v karkoli vtikala, žugala s prstom ali posebno goreče vzgajala v krščanski morali. Ni bila babica, ki bi želela veliko vedeti, ki bi otroke silila k preobilnim obrokom in ki bi tekom dne zbirala vaške trače. Bila je neobičajna ženska. Zelo tiha, pogosto umaknjena v svoj svet (že pred nastopom demence), dokaj liberalnih načel, a brez posebne želje svojo držo komurkoli razlagati. Morda je niti ni zares ozavestila in jo je spremljala le kot samoumevni del vzgoje njene matere.

Babici sem v otroštvu najbrž povedala več kot vsem ostalim bližnjim ljudem. Bila je pač ženska tiste sorte, ki ni nikoli čutila potrebe česarkoli podeliti naprej. Ker ni blazno emocionalno izkazovala čustev, se tako tudi na nič ni odzivala. In to je bilo prijetno. Neizmerno rada sem ure dolgo visela pri njej in ji čebljala o vsem mogočem, resničnem in izmišljenem. Ali pa le bila tam z njo. Ona me je poslušala, ne da bi mi pridigala, ne da bi v moja pripovedovanja vnašala kakršnekoli tipično odrasle komentarje ali me poučevala. Velikokrat pa sem jo opazovala v tišini. Morda se mi danes v retrospektivi le zdi, da je bila prvi človek, ob katerem sem v tišini zavestno uživala, a ne glede na to, ali to drži zares ali le v mojem spominu, sta njena domačnost ter užitek ob samosti name nedvomno doživljenjsko vplivala.

Ker sem jo kot otrok najbolj nemoteno lahko opazovala prav pri pripravi obrokov, hranim v spominu tudi njeno celodnevno pripravo kruha. Njegovega okusa se žal ne spomnim več, a po pripovedovanjih sodeč je bil odličen, posebna mešanica ovsene in koruzne moke, brez kvasne osnove. Celodnevno delo, ki je zajemalo večkratno vračanje h kruhu, sključeno mesenje testa ob zmehčani kuhinjski svetlobi, zavijanje kepe testa v več plasti kuhinjskih krp, čakanje, vmesna opravila ter sproščena naravnost ob pripravi nečesa tako dolgotrajnega, se mi je zdelo naporno in zahtevno in polno nekega posebnega znanja, za katerega mi ni bilo jasno, od kod ga ima. V otroštvu bi se kruhu najbrž raje odpovedala kakor da bi se naučila celega postopka. Danes mi je seveda žal, da se ga nisem.

Leta kasneje sem se bila prisiljena naučiti začeti pripravljati lasten kruh, še posebno če nisem hotela jesti le riževih vafljev, biti odvisna od dragega, takrat še težko dostopnega ter pogosto nezdravega ter nekvalitetnega kruha iz trgovine in če se kruhu nisem želela popolnoma odreči.

Z veliko poizkušanja sem nekoč že zelo zgodaj v svojih poskusih prišla do ugotovitve, da mi preprosto razmerje 1:1 med moko in vodo da hitre in za vsakodnevne potrebe zadovoljive rezultate. Danes zato delim enega svojih najbolj zgodnjih, preprostih in še vedno pogosto uporabljanih receptov za brezglutenske kruhke (z dodatkom česna).

Opomba: Ta recept sem do sedaj pripravila z najrazličnejšimi brezglutenskimi mešanicami mok in iz izkušenj priporočam, da vedno mešate vsaj dve različni vrsti moke (jaz običajno uporabim celo tri ali več). Če uporabljate kakšno, ki posrka veliko tekočine, povečajte delež vode in/ali olja (po žlicah). Enako velja, če uporabljate dodatke, ki vpijajo veliko tekočine (denimo chia semena, indijski trpotec, laneno seme itd.).

Sama rada pripravim malo več testa in kruhke (po peki) zamrznem za dni, ko nimam niti 20-minut časa za pripravo tega recepta, ko v nedeljo zjutraj slučajno ostanem brez kruha ali ko si v petek zvečer zamislim, da bi šla v soboto zjutraj v hribe in nisem nakupila ničesar potrebnega za obvezen pohodniški sendvič. Kruhki se v predhodno segreti pečici hitro odmrznejo (približno 15 minut na 200°C).

15min_bread_whateveryourpantry_3.jpg

Sestavine za 15-minutne brezglutenske kruhke s česnom (8 kruhkov):
200 g svetle ajdove moke
100 g čičerikine moke
1 žlica mletih lanenih semen
3 dcl mlačne vode
2 žlici olivnega olja
1 žlička pecilnega praška
1 žlička sode bikarbone
1 žlička soli
ščep mletega česna v prahu
2-3 stroki svežega nasekljanega česna (ki ga lahko predhodno tudi popražimo na olju)

(po želji še druge začimbe ali dodatki)

Priprava:
Pečico segrejemo na 180°C.
Nasekljamo česen. Po želji ga vnaprej na žlici olja popražimo ali pa pustimo surovega.
V posodi zmešamo obe vrsti moke, lanena semena, pecilni prašek, sodo bikarbono ter začimbe (sol in česen v prahu). Dodamo česen.
Suhim sestavinam postopoma dodajamo vodo in olje, da dobimo gosto, rahlo (a ne preveč) lepljivo maso, ki pa se ne lepi ob posodo ali žlico. Če se nam masa zdi preveč vlažna, posipamo z nekaj dodatne moke.
Vse sestavine dobro premešamo ter dobljeno maso porazdelimo na s papirjem za peko obložen pladenj v 6-8 kupčkov. Sploščimo ter pečemo 15 minut na 175-180°C. Čas pečenja lahko podaljšamo za 3-5 minut, a v tem primeru temperaturo rahlo zmanjšamo, da ne bodo kruhki pretrdi.

15min_bread_whateveryourpantry_1

 

15min_bread_whateveryourpantry_415min_bread_whateveryourpantry_5

3 Comments

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: