Brezglutenski vaflji / Gluten free waffles

Kaj se o vafljih sploh da vznemirljivega povedati? Kaj se da o njih reči takega, da bo potencialnega recepto-pokuševalca pripravilo do poskusa priprave tega recepta? Problem z vaflji namreč tiči razpršen po več grmih. Najprej v nuji nakupa aparata za pripravo vafljev, nato v slabih in skopih navodilih za uporabo (ki se gotovo spreminjajo premosorazmerno s finančnim vložkom v napravo) in nenazadnje tudi v samem dejstvu, da se radi izjalovijo. V kolikor vam je mar za obliko in vse drugo, kar jih naredi na pogled privlačne. Kajti maso za vaflje se da ob nezgodah speči tudi v pečici ali v ponvi kot odebeljene palačinkice (to je hkrati tudi namig za uporabo maso, če se vaflji ne posrečijo), a nihče ob videzu le-teh ne bo vzdihoval od očaranosti nad njihovo estetiko. Z navedenim priznanjem o znani večstranski problematičnosti vafljev se nikakor ne izvzemam iz množice tistih, ki jih je vizualna obljuba vafeljskega raja pripravila k nakupu vafljača (op.a. za vpeljavo te besede sem se odločila iz več razlogov, med drugim tudi zaradi visoke stopnje napornosti zapisovanja „naprava/aparat za pripravo vafljev“ ter trenutnega pomanjkanja domiselne uporabe te besedne zveze tekom celotnega teksta). A karkoli že si sicer mislim o vafljih, drži, da se imajo vaflji za posebne.

So pravi hipsterji med jedmi: malo vintage, malo moderni, v novi, pogosto zdravi preobleki tako trendni, kakor bi jih kdo na novo izumil, čeprav so tu že dolgo. Njihov videz je dandanes pogosto underground messy in v resnici namenoma takšen, skrbno in do potankosti dodelan. Vaflji si želijo biti prikrito intelektualni; radi dajejo videz nemarnega, pregrešno nezdravega, uporniškega, a so v resnici prav piflarsko zdravi in neškodljivi, preoblečeni v svojo “izboljšano” različico. V resnici stavijo na dodatke, saj sami po sebi nimajo ponuditi ničesar revolucionarnega.

Ko sem se torej odločila za nakup vafljača (ki je v resnici bil nenačrtovan in spontan nakup), sem bila vsa na trnih. Moja mala kuhinja se je razvijala (ne v smislu prostorske kapacitete, ta se z nakupom vsake nove naprave pravzaprav manjša) in meni so se obetali novi poskusi in okusi.

Naj postrežem s kratkim opisom prekletstva, ki spremlja moje bitke z neprijaznim in nehvaležnim (muhastim) značajem vafljača ter njegovega končnega produkta – vaflja. In naj mi nihče ne reče, da bi to lahko interpretirala tudi kot hudomušnost, navihanost ali nagajivost vafljev.

Na nek običajen vikend je nepričakovano nastopil dan, ko sem iz Francije v Švico pritovorila svoj prvi vafljač. Takega čisto navadnega, najbolj poceni, iz najnižje in najbolj zaprašene police velikega nakupovalnega centra, ker (neumna logika na delu) kaj-če-pa-ne-bo-vse-šlo-kot-mora-in-ga-bom-hotela-vrniti- iz strahopetnosti pred nepoznavanjem vafljaških poslov za napravo nisem hotela odšteti veliko denarja. Neobetaven začetek za majhno, a drzno kuhinjo. Ker si, kot že omenjeno v enem prejšnjih zapisov, ne morem pomagati pri obvladovanju svoje obsesivne motnje v kuhinji, torej pri nenadzorovanem metanju naključnih sestavin (ki mi ležijo pred nosom in slučajno pritegnejo mojo pozornost ter vedno sledijo načelu: nobenih prehranskih odpadkov!) v posodo, ter pri zaskrbljajoče ponavljajočem se vzrocu zavračanja upoštevanja in celo branja receptov, sem si obetala neuspešen, a poučen začetek razmerja z vaflji.

A glej ga zlomka.

Z uporabo kokosove moke, mletih mandljev, kokosovega olja, rastlinskega mleka in brez jajc so moji prvi vaflji bili šolsko vzorni. Zamahnila sem z roko, pihnila skozi presenečena usta ponosni „heh, otročje lahko“ in vaflje vzljubila zaradi (domnevne) enostavnosti njihove priprave ter potenciala za slane priredbe.

Že takoj naslednjič, ko sem se jih lotila tako malo za hec, sem maso na koncu, ker je nisem hotela zavreči, dejansko mogla speči kot ameriške palačinke. O sprijemanju mase na vafljač, enournem čiščenju vsake luknje posebej, večjezičnem preklinjanju (z bosanskim kot enim izmed najbolj uporabnih jezikov pri sproščanju kuhinjske napetosti visoko pri vrhu) in sovražnem obratu v odnosu z vafljačem ne bom izgubljala besed, ker je prvim sledilo še veliko novih vafljaških muk.

Po kakšnem letu sem vafljač zamenjala. Staremu je pregorela plastika za lučke, ki so kazale stanje njegove pripravljenosti. In razen tega se je tudi nasploh zdel sumljiv. Vedno, kadar sem vaflje na brezvezni dan pripravljala zase, so bili popolni. Prave oblike, strukture, mehkobe in pogosto tudi dovršenega okusa. Kadarkoli sem se njihove priprave lotila za svoje goste, smo na koncu končali pri vsem drugem, kar je ponujal hladilnik.

Ko sem tako ob zadnjem obisku svojih staršev kot običajen mlad odrasel človek, ki samostojno skrbi za lastno gospodinjstvo, želela pokazati, kaj znam, ju malo kulinarično razvajati (z istimi vaflji in istim receptom, ki sem ga za druge goste pripravila le dan poprej) in nasploh želela ponuditi nekaj neobičajnega, se mi je nenadoma med po policah segajoče prste vrinila stara dobra obsesivna motnja, ki je s sabo nosila samozavest, da sem po nekaj že uspešno spečenih vafljih (spet) zrela za mimogrede eksperimentiranje. Kako zelo sem se motila! Malo dodane kokosove moke, malo kokosovega olja namesto masla, in huda, res huda začetniška napaka – maso sem čez noč postavila v hladilnik (kar jo je poleg kokosove moke še dodatno izsušilo), saj sem želela zjutraj pridobiti čas za pripravo drugih jedi. Glede na to, da tega prej še nikoli nisem naredila, res ne vem kaj je tako hudičevega v meni, kar me v izrednih situacijah sili k neutečenim (izredno neumnim) dejanjem. Naslednje jutro, ko sem vaflje hotela postreči, se je načrtovan kratek čas v kuhinji končal z dolgim podaljškom. Mami me je podpirala tako, da je vse sprijete delce namesto mene vneto praskala z vafljača in jih kot priznanje (vsaj) finega okusa sproti mljaskala, medtem ko sem jaz v pečici skušala rešiti, kar se je rešiti dalo. (Spekla vafelj-brownie-tortico-biskvit. Nič vrednega zapisa recepta.)

Od takrat sem si izbrskala recept, ki sem ga predelala tako, da je brez glutena ter da imam vse sestavine zanj pogosto pri roki. V izrednih situacijah se zdaj vedno zatečem k njemu in se ga preprosto držim. Vse do točke, da jajc ne jemljem iz hladilnika vnaprej, maso pripravljam le za takojšnjo uporabo in da se kokosovi moki še vedno izogibam.

Recept sem priredila po kuharski knjigi Half baked harvest in pred vsemi ostalimi recepti me je pri tem prepričalo predvsem troje stvari: minimalna uporaba sestavin, ki je delovala pomirjujoče (nezastrašujoče) in zanesljivo, osnovni recept sam po sebi ne vsebuje sladkorja, kar dopušča pester nabor nadevov, obenem pa je recept zaradi tega enostavno prilagodljiv tudi za slano uporabo.

Receptu sem torej z nekaj prilagoditvami (z uporabo rastlinskega mleka in mešanjem različnih vrst brezglutenskih mok) sledila po navodilih in prilagodila še eno stvar, ki je v preteklosti najbrž vplivala na naključno uspešnost mojih vafljev – maso sem zajemala z majhnimi zajemalkami (tudi žlicami) ter jo razporedila le po sredini vafljača. Vaflji so se tako vedno odlično obnesli.

waffles_whateveryourpantry_3.jpg

Brezglutenski vaflji (prilagojen recept s knjige Half baked harvest)

Sestavine za 12-15 vafljev:
150 g ajdove moke
155 g moke iz brezglutenskih ovsenih kosmičev (zmletih v moko v kavnem mlinčku)
2 veliki ali 3 normalna jajca (beljake ločimo od rumenjakov)
6 velikih žlic stopljenega masla (ali ghee-ja)
240 m L mleka (riževega/lešnikovega ali navadnega; originalni recept uporablja pinjenec)
ščep soli
2 čajni žlički pecilnega praška
1 žlička sode bikarbone

*(po želji, v kolikor delamo sladke vaflje, dodamo še nastrgano vanilijo, koščke nastrgane čokolade, ali pa recimo več soli, nariban sir in druge začimbe, če pripravljamo slane vaflje)

Postopek priprave:

  1. V kavnem mlinčku zmeljemo brezglutenske ovsene kosmiče v gladko moko.
  2. Iz hladilnika vzamemo jajca. Beljake ločimo od rumenjakov. Beljak stepemo v čvrsti sneg (3-5 minut). Odložimo na stran.
  3. V kozici stopimo maslo ali ghee.
  4. Odmerimo in premešamo obe vrsti moke, dodamo sodo bikarbono, pecilni prašek ter ščep soli.
  5. K moki primešamo stopljeno maslo, izbrano mleko ter rumenjake. Vse skupaj stepemo ali zmešano v gosto maso.
  6. Masi po žlicah dodajamo (v sneg stepen) beljak in premešamo ravno toliko, da izginejo vsi beli madeži in da dobimo rahlo, puhasto maso.
  7. *(Po želji in seveda glede na to, kakšne vaflje pripravljamo, vmešamo še dodatke: recimo vanilijo, na koščke narezano čokolado, ali pa nariban sir, na drobne koščke nasekljano ter vnaprej popraženo zelenjavo itd.)
  8. Prižgemo vafljač ter počakamo, da je primerno segret. Vaflje pripravimo po navodilih za uporabo. Čas pečenja se bo med napravami za pripravo vafljev razlikoval.

P.s.: Sama sem za vaflje uporabila še naslednje moke: kostanjevo, čičerikino, riževo, teff moko, vedno v kombinaciji z ajdovo ali brezglutensko ovseno moko.

waffles_whateveryourpantry

Gluten free waffles (recipe adapted from the Half baked harvest cookbook)

Ingredients for 12-15 waffles:
150 g buckwheat flour
155 g gluten-free oat flour (I make it with my coffee grinder; you can also make it with a food processor, but it won’t be as powdery as the one made with coffee grinder)
2 big or 3 normal to small eggs (egg whites separated from egg yolks)
6 tablespoons butter (or ghee; melted)
240 m L milk of choice (I used rice and hazelnut; the original recipe uses buttermilk)
pinch of salt
2 teaspoons baking powder
1 teaspoons baking soda

*(Optional:
-for sweet waffles: pinch of vanilla, chocolate chips, etc.
-for salty waffles: grated cheese, more salt, spice, etc.)

The method:
1. Grind the flour in your coffee grinder or food processor.
2. Take eggs from the fridge, separate them.
3. Whip the egg whites until firm, 3-5 minutes. Set aside.
4. In a bowl combine the two flours, baking powder, baking soda and salt.
5. Add milk of choice, melted butter, egg yolks. Whisk until well combined.
6. Add the egg whites, little by little, to the batter and stir until just combined.
(7. Add aditional things, such as chocolate chips, cheese etc.)
8. Turn on your waffle iron and cook the waffles according to the instructions.

waffles_whateveryourpantry_1

 

 

One Comment

  1. Nisem si mislil da bo iz sicer ne preveč uspelih vafljev , ki smo jih klub temu pojedli nastala tako okusno,privlačna zgodbica.Tekne tako kot najboljši vaflji

    Like

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: