Kako potovati brez uživanja glutena / Gluten free traveling (only in Slovenian language)

local food-indonesia-indonezija-whateveryourpantry-3.jpg
Pretekli mesec sem preživela na samostojnem potovanju po Tajvanu. To ni bilo niti moje prvo potovanje v Azijo niti prvo samostojno potovanje, a sem bila zaradi neznanja mandarinske kitajščine radovedna, kako se mi bo uspelo sporazumevati ter prehranjevati brezglutensko in torej ostati brez črevesnih krčev, bolečin, drisk in krvavenja.

Ker rada in veliko potujem, sem do sedaj nabrala že kar nekaj praktičnih izkušenj v zvezi s tem, kako potovati brez uživanja glutena, toda ker je to bilo nekaj, česar sem se tudi sama morala naučiti, sem sklenila, da naslednjih nekaj objav zato posvetim tej temi in skušam svoje izkušnje strniti v 10 opornih točk, ki bodo, upam, koristile tudi komu drugemu, ki rad (veliko) potuje. Sama se teh osebnih “pravil” držim na vsakem potovanju in do sedaj še nikoli nisem imela težav.

local food-iran-lokalna-hrana-whateveryourpantry-1.jpg

  1. PREDPRIPRAVA (pred potovanjem)
    Vnaprejšnja informiranost nam lahko prihrani mnogotero preglavico. Zato: do your research.

    a) INFORMIRANOST: Preden se odpravim na pot, se vedno dobro podučim o tem, kakšne so možnosti za brezglutensko prehranjevanje tam, kamor grem, kakšna je lokalna prehrana, ali tam, kamor se odpravljam, obstajajo kakšne restavracije, kjer strežejo brezglutensko hrano in ali je v neki državi termin “gluten” sploh dobro poznan. Na začetku gre torej za splošno zbiranje informacij in dobro obveščenost ter pripravljenost. To se mi pomaga odločiti o tem, ali bom s seboj na pot vzela kakšne prigrizke oz. drugo hrano, slednje pa je seveda odvisno tudi od dolžine poti in načina potovanja (roadtrip, backpacking, krajši obisk mesta, športno aktiven ter avanturističen dopust brez vnaprejšnjih rezervacij, bivanje na oddaljenih destinacijah, veliko letov, potovanje z vlakom, peš, s kolesom, ali pa dobro načrtovan obisk nekega kraja… Vse to vpliva na to, kako se “brezglutensko” opremim ter informiram, in če sploh se). Kadar imamo dober dostop do interneta na sami lokaciji, lahko seveda primerno ponudbo raziščemo med potovanjem samim. A če na potovanju radi čim manj uporabljate telefon, pomaga, če se o koristnih informacijah podučite vnaprej. Tako veste, kaj pričakovati (tudi v smislu odpiralnih časov, morebitnih siest, vsakodnevnega življenjskega ritma nekega kraja oz. prostora).

    local food-indonesia-indonezija-lokalna-hrana-whateveryourpantry

    b) KOMUNIKACIJA: Vedno si natisnem v lokalnem jeziku oz. jezikih napisano “gluten-free restaurant card for celiacs” iz spletnega portala celiac travel (kartico o alergiji na gluten, ki jo pokažem v restavracijah). V lokalni jezik/-e si prevedem oz. dam prevesti nekatere najpomembnejše izraze in besede za vse, čemur se moram izogibati, denimo pščenična moka, kruh, soja, alergija, pščenica (ter druge žitarice, ki vsebujejo gluten), ječmenov slad, omaka, ne smem uživati, brez / z, ali vsebuje, je ocvrtoje skuhano ločeno od, ne smem, ni ok… in tako naprej, kot tudi izraze za jedi, ki jih lahko uživam, denimo riž, proso, ajda, koruza, kvinoja, amarant, stročnice, meso, mlečni izdelki, jajca, krompir, brez soje, riževi rezanci, krompir,  je ok, smem uživati in tako dalje.

  2. KOMUNIKACIJA V LOKALNEM JEZIKU: 
    Najpomembnejše besede se prav tako naučim (vsaj približno pravilno) izgovoriti v lokalnem jeziku. Zdi se mi pomembno, da sem jaz tista, ki ljudem pride naproti z uporabo njihovega jezika namesto da pričakujem, da se bodo oni prilagodili meni z angleščino. S tem vedno naletim na razumevanje, pripravljenost pomagati ter nasvete, zato še nikoli nisem imela težav (priti do koristnih informacij). Ljudje so skoraj brez izjeme pripravljeni jedilnik bodisi prilagoditi in sestaviti tako, da je primeren zame (npr. določene sestavine izpustiti, dodati kaj drugega), ali pa mi prehranjevanje v njihovem lokalu odsvetovati. Prav tako vedno naletim na razumevanje, kadar del svoje hrane prinesem s seboj, nekaj malega pa recimo naročim. Vedno se da nekako sporazumeti – z jezikom, mimiko, kazanjem, in pač vsem, kar je na voljo.

    local food-france-francija-bretagne-breatnija-lokalna-hrana-whateveryourpantry-1.jpg

  3. V PRIMERU DVOMA SE HRANI ODREČI: 
    Kljub dobri pripravljenosti se na potovanju lahko zgodi, da v določeni restavraciji vidimo, kako je hrana pripravljena (denimo na isti površini kot živila, ki vsebujejo gluten), in kljub zagotovilom nismo prepričani, da je varna za nas. Ali pa, da je odziv zaposlenih v restavraciji negotov, nepremišljen, da vam hrano skušajo le prodati, da niso sigurni, o čem je govora ali da vas kljub vsemu ne razumejo. V takem primeru sama raje ničesar ne naročim in poiščem kaj drugega oz. se hrani odrečem, v kolikor bi kljub naročilu prišla pripravljena s sestavino, ki vsebuje gluten (tudi kadar gre le za začimbne mešanice). Sama sem raje kakšno uro ali dve dlje lačna, kakor da zaradi lakote naročim nekaj, zaradi česar bom trpela še naslednjih nekaj ur oz. celo ves dan.

    Ta nasvet bo morda komu zvenel brutalen, a je po mojih izkušnjah edini način, kako se v primeru dvoma izogniti težavam. Slednje je seveda spet odvisno od stopnje reakcije, ki jo človek ob zaužitju glutena doživi. Ker sem zame dan običajno spremeni v mučno ter bolečo prikovanost na straniščno školjko in hude krče, raje ne tvegam in počakam, da občutek luknje v želodcu mine. 🙂 (Zato je pa tudi praktično imeti nekaj odvečnih telesnih maščobnih zalog in v takih trenutkih preizkusiti intermittent fasting. Ha-ha. Šalo na stran. Ampak res.)

    local food-norway-norveska-lokalna-hrana-whateveryourpantry-1.jpg

  4. PRIGRIZKI:
    Prigrizki so prav zato zelo pomembni ne le na začetku, ko v neko popolnoma novo državo šele prispemo in se moramo šele seznaniti s tem, kakšne bodo/so tam naše možnosti za brezglutensko prehranjevanje. Važno je tudi, da tam najdemo bodisi neko živilo (denimo oreščke, jogurt, sadje), trgovino, tržnico ali način, kako hitro priti do hrane v primeru, da nimamo možnosti za kuhanje in da ni na voljo nobene primerne restavracije.

    a) PRIGRIZKI ZA NA POT: Sama pogosto za prvih nekaj dni vzamem s sabo presne ploščice, morda zavojček oreščkov, včasih tudi brezglutenske ovsene kosmiče, riževe krekerje, karkoli, kar ni pretežko, ne vzame veliko prostora in je enostavno za spakirati. Včasih si pripravim za na letalo trdo kuhana jajca, svež komarček in/ali korenček, domače proteinske tablice in podobno. Te stvari dolgo zdržijo in se ne pokvarijo in mi omogočijo ravno dovolj časa, da se v prvih dneh varno seznanim z lokalno prehrano.

    b) PRIGRIZKI MED POTOVANJEM: če so možnosti  brezglutenskega prehranjevanja na kraju, ki smo ga izbrali za cilj našega potovanja, omejene, se bodo gotovo povsod našla tudi živila oz. prigrizki, primerni tudi za celiakaše. Nekaj za pod zob, kar se da z lahkoto stlačiti v torbo. Bodisi konzerve tune, oreščki, sadje, zelenjava itd. Sama se glede na situacijo (denimo da potujem v neko vasico, kjer ni trgovin) za 2-3 dni vnaprej založim s prigrizki, da imam vsaj nekaj, kar lahko pojem, v kolikor ne bi našla nobene primerne restavracije. Včasih vzamem na pot tudi proteinski prah (denimo konopljinega), ki mi služi kot prehodni tekoči “obrok”; proteinski prah je praktičen, ker se ga da enostavno zmešati z vodo ali v smoothie.

    prigrizki-presna-tablica-raw-bar-whateveryourpantry

  5. NEIZBIRČNOST:
    To je sicer lastnost vsakega posameznika, a opažam, da mi moja neizbirčnost velikokrat najbolj koristi prav na potovanjih, saj si situacije ne otežujem po nepotrebnem še dodatno. V kolikor imam nekje le malo možnosti za prehranjevanje, a neka možnost obstaja, gotovo ne bom stvari oteževala s tem, da bom zaradi nečimrnosti hrano zavrnila. Z veseljem bom pojedla vse, kar pač lahko (z izjemo nekaterih redkih stvari, ki jih pač ne maram – in tudi te se da odstaviti na rob krožnika). Bolj pomembno mi je torej, da sem sita, kakor da jem točno tisto, kar bi mi v danem trenutku najbolj dišalo. Ne moti me, če jem enolično ali če se moram čemu odreči. V “najslabšem” primeru nekaj dni/tednov živim na sadju, konzervah tune, jajcih, oreščkih, zelenjavi, rižu.
    K neizbirčnosti pa seveda sodi tudi uživanje v sveži, sezonski, lokalni ponudbi hrane (denimo kokosa na žlico:)).

    local food-indonesia-indonezija-lokalna-hrana-whateveryourpantry-3

  6. KUHANJE:
    V kolikor imamo možnost kuhati in pripraviti hrano sami, je to seveda ena izmed bolj varnih možnosti prehranjevanja na potovanju. Vem, da nekateri ljudje potujejo s svojimi lastnimi posodami in gobicami za pomivanje posode, sama tega na srečo ne rabim početi, se pa, preden uporabim tujo posodo, prepričam, da je čista, da se izognem navzkrižni kontaminaciji.
  7. DEKLARACIJE:
    Kadar hrano nakupujete sami, je seveda zelo pomembno, da znate brati deklaracije na prehranskih produktih. Ker so slednje pogosto napisane le v lokalnem jeziku, ponovno pride do izraza pomembnost vnaprejšnje informiranosti in podučenosti o nekaterih osnovnih izrazih v lokalnem jeziku. Če nimate nikogar, ki vam deklaracijo lahko prevede, se lahko znajdete tako, da uporabite google prevajalnik oz. online slovarje, še pomembneje pa je, da se vnaprej pripravite že pred odhodom. Da se torej podučite o vsaj nekaterih osnovnih izrazih za živila, ki vam škodujejo. Še posebno, kadar potujete v države, ki uporabljajo drugačne znake (npr. cirilica, japonščina, kitajščina, arabščina itd.).

    Deklaracije so lahko, kadar so dvojezične, koristne, saj nam služijo kot direktni prevod. Sama sem na Tajvanu denimo dostikrat s seboj nosila ovitke in embalaže od hrane ali pa fotografije le teh ter ljudem preprosto pokazala na besede, kot so: pščenična moka, ječmenov slad, sladkor, ojačevalec okusa, mononatrijev glutamat itd.

  8. (DRUŽBENE) NEPRIJETNOSTI (ter vztrajnost in odločnost):
    Na začetku mi je pogosto bilo neprijetno hrano zavrniti (tudi pri sorodnikih, kaj še le v restavraciji), razpravljati o tem, kaj lahko in česa ne smem uživati, še posebno pred neznanci, saj nisem hotela izpasti kot nekdo, ki je razvajen, ki otežuje naročanje hrane, ki je poseben itd. Na svojo intoleranco, na njene neprijetne posledice, ki so me spremljale že od otroštva ter na diskusije o tem sem se tudi sama morala navaditi. Pogosto si drugi ne znajo predstavljati, kaj točno pomeni, da boste na gluten divje, neprijetno in hitro reagirali. Odkritost in neposrednost sta zato vedno najbolj učinkoviti orodji, da vas ljudje prenehajo nadlegovati z radovednimi vprašanji oz. nasprotno, začnejo razumeti. Kdo želi pri mizi poslušati o vašem blatu, glasnem krčenju črevesja ter vetrovih, naj. (P.s.: Ena izmed mojih najljubših tem pogovorov. 🙂 Če me torej kdaj srečate, bo drek zagotovo vzbudil moje zanimanje.)

    Kadar obedujemo z drugimi ljudmi, se mnogokrat zgodi, da nekdo meni, da morajo vsi prisotni obedovati istočasno na istem kraju. Kakorkoli že je skupni obed lepo doživetje, naj ne bo prioriteta, kadar se gre za vaše zdravje.

    Če je drugim neprijetno, da obrok naročijo in pojedo sami, medtem ko se vi hrani (v neki določeni restavraciji) odrečete, se ne počutite krivih ali dolžnih nečesa naročiti. Pojasnite, da za vas ni težava, če morate jesti sami, kasneje (ali prej), druga/-e osebe/-e lahko medtem namreč gredo po svoje in počnejo kaj drugega; ali pa naročijo le pijačo. Razložite, da to ni stvar, kjer sklepate kompromise; bodite čim bolj neodvisni ter odločni. Ali pa, tako kot jaz, potujte sami. 🙂 Na ta način ne boste rabili sklepati kompromisov ali razpravljati o tem, ali mora vsa skupina jesti skupaj ter istočasno (in kar je pač še drugih prednosti).

    local food-france-francija-bretagne-breatnija-lokalna-hrana-whateveryourpantry.jpg

  9. KOZMETIKA:
    Na kozmetične produkte celiakaši ter ljudje, ki so alergični ali intolerantni na gluten, reagirajo različno, a sama sem opazila, da se mi, če in kadar uporabljam kozmetiko iz hostlov ali hotelov in kadar na poti perem perilo z detergenti, ki so tam na voljo, pogosto nenadoma spet pojavijo izpuščaji po telesu (ki so včasih bolj drugič manj srbeči, včasih pa so samo velike zaplate rdečine brez srbečice). V kolikor je mogoče, si zato zmeraj nesem zraven svojo kozmetiko (šampon, tuš gel, PH milo), oblačila pa pogosto s PH milom perem kar na roke. (Hint: pack light ;)).
  10. PREHRANSKI DODATKI: 
    To je sicer spet nekaj, kar je odvisno od vsakega posameznika in njegovega zdravstvenega stanja in o čemer se je vredno posvetovati z zdravnikom, a kot vemo, je na potovanjih včasih težko vzdrževati zdrav življenjski slog in se zdravo prehranjevati. Brezglutenski produkti, tudi kadar so dosegljivi, nasprotno od splošnega prepričanja namreč ne sodijo med najbolj zdrave produkte. Velikokrat so prepolni slabih maščob, sladkorja, aditivov, ki jim izboljšajo okus, in ne vsebujejo (zadosti) vlaknin, mineralov in rudninskih hranilnih snovi. Sama zato na potovanje skoraj zmeraj vzamem s seboj tudi kakšno “zeleno” mešanico alg in zelene zelenjave, ki vsebuje vitamine, minerale, proteine in železo, a je to seveda osebna odločitev oz. nuja, ker imam nizke vrednosti železa, nekaterih vitaminov in težave s ščitnico, ter potrebne prehranske dodatke, ki me (ob vsej nespečnosti in naporom, soncu itd.) ščitijo pred hitrim padcem imunskega sistema.

    whateveryourpantry-belgija.jpg

 

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: